V zadnjih letih se je v Evropi – tudi v Sloveniji – močno povečalo število sončnih elektrarn, s tem pa žal tudi število požarov, povezanih s fotonapetostnimi sistemi. Študije kažejo, da v povprečju pride do približno 29 požarov na vsak nameščeni gigavat sončne elektrarne. Ker je skupna inštalirana moč v Sloveniji konec 2023 presegla 1,1 GW, ta statistika nikakor ni zanemarljiva. Tveganje je realno – strokovnjaki ocenjujejo, da bi ob načrtovanem silovitem razmahu fotovoltaike lahko v prihodnjih letih v EU beležili več deset tisoč požarov letno, če ne bomo ustrezno ukrepali preventivno.
Požar velike sončne elektrarne na gospodarskem poslopju (Zavrh pod Šmarno goro, sep. 2023). V zadnjem času smo tudi v Sloveniji priča vedno več primerom požarov, povezanih s fotonapetostnimi sistemi.
V Sloveniji smo v preteklem letu zabeležili več odmevnih požarov na sončnih elektrarnah, nameščenih na strehah stavb. Septembra 2023 je v vasi Zavrh pod Šmarno goro pri Ljubljani pogorel hlev s sončno elektrarno na strehi; oktobra 2023 je podobna usoda doletela gospodarsko poslopje v Desincu (Bela krajina). Maja 2024 je zagorela sončna elektrarna na trgovskem centru v Celju, v začetku junija 2024 pa je požar izbruhnil na sončni elektrarni na strehi osnovne šole v Bistrici pri Tržiču
Ti primeri kažejo, da moramo požarno varnost pri PV-sistemih vzeti skrajno resno – požari lahko povzročijo veliko škodo in ogrozijo varnost ljudi, še posebej če gre za strehe javnih objektov (šole, bolnišnice, domovi).
Glavni vzroki požarov na fotovoltaičnih sistemih
Velik problem ni tehnologija sama. Požari se največkrat začnejo zaradi nepravilno izvedenih priklopov, pregrevanja spojev ali poškodovanih konektorjev, in skoraj vedno zato, ker lastniki niso izvedli rednih pregledov ali pa so jih zaupali nepooblaščenim osebam.
Kar me kot strokovnjaka še posebej skrbi: po vsakem, še tako majhnem posegu na elektrarni (recimo zamenjava razsmernika ali dodatna montaža panelov) bi moral elektrarno pregledati uradni preglednik z veljavno licenco. In tega večina ne ve ali pa ignorira.
Več kot polovica vseh požarov na sončnih elektrarnah se začne zaradi okvare kakšne električne komponente – najpogosteje razsmernika (inverterja), priklopnih konektorjev ali kablov. Do okvar pa v veliki meri privede nepravilna vgradnja oziroma napaka pri sami montaži ter zanemarjanje vzdrževanja.
Kadar pa požar na objektu sproži drug vzrok (npr. napaka na gospodinjski napeljavi ali udar strele), se lahko ogenj prek sončne elektrarne hitreje razširi po strehi. Sončni paneli namreč tvorijo “oviro”, pod katero se nabirata vročina in plameni, kar oteži gašenje in omogoča širjenje ognja pod paneli.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakonsko je jasno: vsak poseg spremeni varnostno stanje naprave, zato je potreben nov pregled z meritvami izolacije, spojev in zaščit. Pregled mora biti opravljen s strani usposobljene osebe, sicer lahko pride do resnih napak. In pozor – če do požara pride, zavarovalnica brez ustreznega pregleda lahko zavrne izplačilo odškodnine. To pomeni, da ostanete sami – z uničeno elektrarno in brez kritja škode.
Zaradi omenjenih tveganj slovenska zakonodaja zahteva, da se sončne elektrarne načrtujejo in vzdržujejo skladno s predpisi varstva pred požarom in gradbenimi predpisi. Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS št. 3/2007 s spr.) določa, da morajo lastniki objektov izvajati ukrepe varstva pred požarom in vzdrževati naprave tako, da ne povzročijo požara. To pomeni, da je treba sončno elektrarno vgraditi strokovno in jo redno pregledovati.
Redni periodični pregledi instalacij so obvezni vsaj na vsakih osem let za običajne stavbe, pri višji požarni ogroženosti pa pogosteje (npr. na 3 leta v eksplozijsko ogroženih prostorih), ki jo mora izvesti uradni preglednik (preglednik zahtevnejših objektov z licenco).
Požarni pregledi in dokumentacija: Za večje objekte ali sisteme z večjo močjo zakonodaja zahteva tudi izdelavo požarnega načrta. Uporabniki sončnih elektrarn, priključenih v javno omrežje, morajo v skladu z veljavnimi predpisi pristojni lokalni gasilski enoti predložiti požarni načrt za sončno elektrarno
upoštevanjem navedenih ukrepov se znatno zmanjša verjetnost požara na sončni elektrarni. Sončne elektrarne so sicer še vedno statistično gledano relativno varne (po nekaterih podatkih naj bi bila verjetnost, da bo zagorelo prav na sončni elektrarni, okoli 0,01 %), a ta številka bo rasla s številom nameščenih sistemov.
Ključnega pomena je, da se zavedamo novih požarnih tveganj in nanje odgovorimo s preventivo: kakovostno izvedbo, spoštovanjem predpisov in rednim vzdrževanjem. S tem sončna elektrarna ostane zanesljiv in varen vir zelene energije. Če niste prepričani v požarno varnost svoje sončne elektrarne, se obrnite na pooblaščene strokovnjake – ti vam lahko opravijo pregled, svetujejo potrebne izboljšave ali posodobitve in poskrbijo, da bo vaša naložba v sonce varna. Ozaveščanje o požarni varnosti fotovoltaičnih sistemov bo poskrbelo, da zeleni prehod ostane pozitivna zgodba o napredku, brez nepotrebnih (in preprečljivih) nesreč.